Cvetlične – nektarne paše
Čebelarstvo z dušo in srcem že od leta 1997.
Nektarne paše:
Paše na rastlinah, kjer čebele neposredno iz cvetov nabirajo medičino oz. nektar.
Nektar je vodna mešanica sladkorjev (4-60%) s primesmi aminokislin, organskih kislin, proteinov, lipidov, antioksidantov, dekstrinov, mineralov in encimov. Pretežni del sladkorjev so glukoza, saharoza in fruktoza. Čebele pa imajo najraje nektar bogat s saharozo. Izloča se skozi nektarije. Nektarji so rastlinske žleze, namenjene izločanju sladkorjev. Poznamo cvetne in izvencvetne nektarije, ki najpogosteje izgledajo kot drobna očesa na površju rastline z malenkostno drugačno barvo od ostale povrhnice rastline. Izvencvetni nektariji privlačijo mravlje, cvetni pa opraševalce-čebele. (potem še kakšna slika in opisi tipičnih cvetličnih paš)
Akacija
Robinija ali akacija (Robinia pseudoacacia L.) najbolje medi na Primorskem in v Pomurju. Na Primorskem cveti v maju; nekoliko kasneje pa v Pomurju, kjer se lahko cvetenje zavleče do junija. V Sloveniji ni avtohtona, vendar se je tako uspešno vključila med domače rastje tudi v gozdnem prostoru, da je danes najpogostejša tuja drevesna vrsta pri nas. Za medenje robinje so pomembni predvsem podnebni oz. vremenski dejavniki pozno pozimi in spomladi. Velika škoda lahko nastane, če se otopli že meseca februarja in se po rastlinah že začno pretakati rastlinski sokovi, nato pa zopet pride do zmrzali. Najbolj občutljivi na spomladanski mraz so popki. Zgodnja zmrzal tako zmanjšuje število cvetja, kar se pozna na uspehu samega medenja. Najboljša temperatura za nastajanje nektarja pa je od 26 do 30 st. C.
Kostanj
Pravi kostanj (Castanea sativa Mill.) je bogat vir medičine in cvetnega prahu, istočasno se lahko pojavi tudi mana. Medi v drugi polovici junija in v začetku julija. Kostanjeva paša je naj zaneslivejša paša v Sloveniji, vendar je nekoliko manj obilna kot akacijeva. Kostanjevi gozdovi so pogosto razširjeni na pobočjih z večjimi višinskimi razlikami, lahko tudi nekaj sto metrov. To še dodatno pripomore k časovnim razlikam v cvetenju kostanja. Za medenje kostanja je potrebno toplo vreme, brez vetra, z dovolj vlage v zraku.
Lipa
Lipa (Tilia platyphyllos Scop.) in lipovec (Tilia cordata Mill.) sta vrsti, ki ob cvetenju dobro medita in sta pomemben vir nektarja. Lipa v juniju, lipovec kakšna dva tedna kasneje in lahko cveti do začetka julija. Dnevni donosi na lipovi paši so lahko precej veliki. Za izločanje nektarja je najugodnejše toplo in vlažno vreme. Med je svetle barve, zelo tekoč, z okusom po pepermintu. Je bledorumene do zelenkaste barve. Ima močan vonj po lipovih cvetovih. Kristalizira v mesecu ali dveh. Medenje se lahko nadaljuje z pojavom mane.
Javor
Javorji (Acer sp.) odlično medijo, predvsem splošno razširjeni gorski javor (Acer pseudoplatanus L.), ostrolistni javor (Acer platanoides L.) in poljski javor ali maklen (Acer campestre L.). Izločajo veliko medičine in cvetnega prahu konec aprila in maja, medenje pa se lahko nadaljuje z izločanjem različnih ušic.
Češnja
Divja češnja (Prunus avium L.) je bogato medonosno drevo, tako z nektarjem kot s cvetnim prahom. Zacveti konec aprila in v začetku maja. Skupaj z ostalim rastlinjem, ki cveti ta čas, lahko da že prvo točenje medu. Čebele enako dobro obiskujejo tako divje kot tudi gojene sorte češenj.
Vrba-mačica
Vrbe (Salix sp.) so predvsem bogat vir cvetnega prahu, pa tudi medičine. Pri nas raste 23 različnih vrst. Cvetijo marca in aprila. Najpogostejša je vrba iva, ki je med čebelarji tudi najbolj znana. Cveti v mesecu marcu, od 10 do 15 dni. Dobro medi in daje veliko cvetnega prahu.
Seveda pa je nektarnih paš še precej več, zgoraj naštete so samo gospodarsko pomembne. V Sloveniji poznamo blizu 3000 semenk. Med njimi je precej trav in drugih vetrocvetk, vendar pa obstaja okoli 1000 vrst rastlin, na katerih lahko čebele nabirajo medičino in cvetni prah.
Gospodarsko pomembne niso prav vse medeče vrste ampak le tiste na katerih čebele naberejo presežek medu.